http://www.trajekt.org/ Zadnje novice na trajekt.org SL1440 http://www.trajekt.org/?tid=1&id=1320Končno poročilo projekta URBACT Hopus se osredotoča na trajnostna stanovanja v Evropi. Pojasnjuje, zakaj je urbanistična zakonodaja dobro orodje za doseganje kakovosti v urbanem prostoru, odličnosti pri načrtovanju in zmogljivosti gradenj?

Načrtovanje kakovostnih stanovanj združuje lokalne oblasti, zasebne investitorje, za katere je področje stanovanjskega razvoja zelo donosno, in tudi druge interesne skupine z različnimi cilji. V času gospodarske suše so socialni stanovanjski programi po Evropi izgubili velik del zagona, v mnogih primerih so povsem odsotni: to je razlog, zakaj je prevladal zasebni razvoj, ki vodi k bolj ali manj razdrobljeni rasti mest, v odvisnosti od učinkovitosti lokalnega upravljavskega modela. Rezultat je močno tržno usmerjeno mesto, kjer je prodaja podobna tisti v supermarketu. Z natančnim nadzorom kakovosti, uvedenim za živilske proizvode, je bilo ugotovljeno, da med živilskimi proizvodi in stanovanjskim trgom ni popolnoma nobene podobnosti, kar za potrošnike/ uporabnike ustvarja situacijo, v kateri težko vnaprej ovrednotijo, v kaj pravzaprav vlagajo.

Kot odgovor na razvoj nizko kakovostne stanovanj-ske gradnje, ki je v teku, so se partnerji HOPUS-a (Univerza v Rimu La Sapienza, Univerza v Gdansku, Delftu in Minhu, mesto in univerza Reggio di Calabria) osredotočili na naslednje vprašanje: "Ali je mogoče skrajšati nekaj načel načrtovanja stavb, da se vzpostavi niz minimalnih standardov za zagotavljanje bolj humane, skladne in trajnostne javne sfere?"

Načrtovalske smernice so eden od možnih načinov, kako ohraniti pod nadzorom proces snovanja mesta in hkrati omogočiti veliko izrazno svobodo znotraj homogene celote. To je mogoče opisati kot »nabor orodij, ki določa načrtovalske parametre z namenom boljšega razvoja načrtovanja. Lahko se pojavi v različnih oblikah, kot so načrtovalske smernice, strategije, sheme označevanja ali pravilniki.

Partnerji HOPUS-a so mnenja, da se z definiranjem načrtovalskih pravil, ki dopolnjuje načrtovanje, lahko premosti »vrzel« med urbano vizijo in načrti za gradnjo. Tak primer je Swindon, kjer je gradbeni investitor 4500 domov na 309 ha velikem območju po dogovoru z občinskim svetom s svetovalcem načrtovalskih kod definiral načrtovalsko kodo in jo vključil kot del celotnega načrtovalskega procesa.


Več:
>>URBACT Novice | Junij 2010]]> 2010-06-21 http://www.trajekt.org/?tid=1&id=1319Jure Kotnik je v produkciji Zavoda Trajekt in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje pripravil prvo razstavo kontejnerske arhitekture. Otvoritev bo jutri, torek, 22. junija 2010 ob 20. uri v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na gradu Fužine.

Razstava kontejnerske arhitekture je prva tovrstna razstava doslej. Obiskovalcem ponuja vpogled v eno od najmlajših vej arhitekture. Izbrane in predstavljene so najvidnejše realizacije, narejene iz standardiziranih ISO kontejnerjev iz celega sveta. Prikazuje širok razpon uporabe kontejnerjev, ki sega vse od začasnih postavitev, javnih zgradb do stanovanjske gradnje. Razstava izpostavlja tezo, da za snovanje kvalitetne arhitekture ni toliko pomembno, s čim gradiš, temveč kako. Mnogi od razstavljenih projektov veljajo za vrhunce arhitekture, za kar so bili nagrajeni z vidnimi arhitekturnimi nagradami v svetovnem merilu.

Poleg predstavitve posameznih projektov bo del razstave prikazal tudi lastnosti in značilnosti kontejnerske arhitekture na splošno ter tako področje približal tudi ljudem, ki se bodo z njo srečali prvič. V sklopu razstave bo postavljena tudi »Sestavljalnica kontejnerske arhitekture«, na kateri bodo lahko obiskovalci s pomočjo kontejnerskih modelčkov v merilu 1:50 sami kreirali kontejnersko arhitekturo.

Razstava je še posebej aktualna v času ekonomske krize, ko se zaradi nastalih razmer ponovno vrednotijo nekatera razmerja v družbi – tudi kultura bivanja. Kontejnerska arhitektura predstavlja enega od alternativnih modelov v smeri hitre in cenovno ugodne modularne gradnje s poudarkom na individualnosti in prijaznem odnosu do okolja. Predstavljeni projekti so večinoma narejeni iz recikliranih kontejnerjev, njihova postavitev je hitra ter ne obremenjuje okolice s hrupom, prav tako je minimaliziran vpliv na mesto postavitve, zato lahko govorimo o okolju prijaznem načinu gradnje.

Na razstavi s svojimi deli sodelujejo: MMW Architects (Norveška), Shigeru Ban Architects (Japonska), Will Alsop Design Ltd. (Velika Britanija), Phooey Architects (Avstralija), AFF Architekten (Nemčija), Spillmann-Echsle (Švica), Lot-Ek (ZDA), Knock.Se (Švedska), Hybrid (ZDA), DeMaria Design Associates (ZDA), Adam Kalkin (ZDA), Nicholas Lacey & Partners (VB), Hvdn Architecten (Nizozemska), MVRDV (Nizozemska), Pierre Morency Architecte (Kanada), Platoon (Nemčija), Luc Deleu (Belgija), Spillmann-Felser (Švica), Jure Kotnik (Slovenija).]]> 2010-06-21 http://www.trajekt.org/?tid=1&id=1318V soboto zvečer se med natečajnimi projekti za Maribor 2012 lahko sprehodite z Rogerjem Riewejem, predsednikom ocenjevalne komisije za izbor nove brvi in ureditve Lenta. To bo torej priložnost, da se skozi labirint več kot 400 projektov v UGM prebijete pod vodstvom simpatičnega profesorja Rieweja in ga kot predsednika ene od komisij tudi povprašate, kako je potekal izbor zanimivih projektov v Mariboru.

Roger Riewe je skupaj s partnerjem Florianom Rieglerjem danes med najbolj opaznimi arhitekti, ki delujejo v Avstriji. Po rodu Nemec, je profesor Riewe aktiven na različnih področjih, od Koelna, kjer je svetovalec v županovem odboru za načrtovanje do Graza, kjer vodi svojo arhitekturno pisarno in predava na Tehniški univerzi. Riewe je predaval na različnih univerzah po svetu, od rotterdamskega Berlageja, do Barcelone, Benetk in Calgaryja v Kanadi.

Na razstavi, ki je zapolnila stare prostore UGM od tal do stropa, je predstavljenih 400 idejnih rešitev mednarodnega arhitekturnega natečaja za ureditev nabrežja reke Drave, novo peš in kolesarsko brv čez reko Dravo ter novo zgradbo UGM. Natečaj, ki ga je za ureditev področja reke Drave razpisala Mestna občina Maribor pod okriljem Mednarodne zveze arhitektov, je privabil arhitekte iz 50 držav sveta. Zunanji pogled na mesto, inovativnost in svežina, ki jo prinašajo projekti za Maribor, naj bi se v prihodnjih letih materializirali v novi podobi glavne mestne vedute in Maribor zaznamovali kot kulturno prestolnico Evrope leta 2012.

Vodstvo po razstavi bo potekalo v okviru Poletne muzejske noči v UGM, kjer bodo tudi vodstva v španščini, romščini in francoščini, zvečer pa vas bo zabavala skupina Papir.


Več:
>>Umetnostna galerija Maribor]]> 2010-06-16 http://www.trajekt.org/?tid=1&id=1317IPoP v okviru projekta Mreža za prostor organizira delavnico z naslovom Ustvarjalne skupnosti. Namen delavnice je ustvariti skupno razumevanje koncepta ustvarjalnih skupnosti in preko okrogle mize zbrati različne strokovne pogleda na projekt in možnosti za njegovo izvedbo. Delavnica bo potekala v četrtek, 17. junija 2010, ob 17h v predavalnici Galerija na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

Osnovna socialna varnost svobodnih ustvarjalcev je pogoj za njihovo neodvisno delovanje. Mlad ustvarjalec, ki ni neprestano socialno ogrožen, se lahko manj obremenjeno odloča za strokovno pot v smeri vključevanja v obstoječe družbene in ekonomske strukture, ali pa se odloči za razvoj v smeri novih in inovativnih odnosov, skupin in delovanja. S tem se povečuje inovativnost in drznost ter s tem tudi ustvarjalni potencial te zelo pomembne družbene skupine. Nenazadnje se kreativnim industrijam pripisuje vse večjo vlogo za gospodarstva postmodernih mest in urbano regeneracijo degradiranih območij v mestih.

Povezava bivalnih in delovnih prostorov je v ustvarjalnih poklicih pomembna prednost, prav tako prinaša pomembne prednosti za kakovost življenja bivanje in delovanje v skupnosti, ter povezovanje različnih svobodnih ustvarjalcev v prostorsko povezane stanovanjske in delovne sestave – ustvarjalne skupnosti. Čeprav ni nujno, da so sestavi prostorsko sklenjeni in homogeni, kot je npr. Metelkova, pa le prostorska bližina omogoča možnost uporabe skupnih prostorov in storitev ter različne skupne aktivnosti.

Delavnico, ki bo potekala v obliki okrogle mize, organizira IPoP v partnerstvu z Akademijo za vizualne umetnosti A.V.A. in v sodelovanju s skupino Maja Farol. Gostje okrogle mize bodo doc. dr. Jože Vogrinc (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta), prof. Borut Vogelnik (Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost), mag. Bojan Radej (makroekonomist, Slovensko društvo evalvatorjev), mag. Sandra Hlebš (British Council) in Aidan Cerar (sociolog, Inštitut za politike prostora).

IPoP prosi, da svojo udeležbo na delavnici prijavite najkasneje do 17.6.2010 na elektronski naslov
aidan.cerar@ipop.si . Prijava naj vsebuje vaše ime, organizacijo in kontaktni e-naslov. Udeležba na delavnici je brezplačna.


Več:
>>IPoP]]> 2010-06-15 http://www.trajekt.org/?tid=1&id=1316Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo in Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabita na predavanje dr. Luke Skansija z beneške IUAV o Ginu Valleju v četrtek, 17. junija 2010, ob 18.00. Predavanje bo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Gino Valle (Videm, 1923 – Videm, 2003) je bil eden od plodovitejših in vsestransko delujočih italijanskih arhitektov 20. stoletja. Valle se je v več kot petdesetletni karieri, v kateri je razvil mnoge realizacije in številne projekte, ukvarjal z vsemi glavnimi tematikami, ki so bile značilne za arhitekturno disciplino v drugi polovici tega stoletja. Te tematike so obravnavale problem poseganja v zgodovinski kontekst, gradnjo z montažnimi elementi, arhitekturni prostor in figurativno abstrakcijo ter odnos med urbano razsežnostjo arhitekture in urbanizmom. Gino Valle je zaradi svoje kompleksne delovne metode in velike svobode v izražanju omenjene tematike izvedel izven jezikovnih standardov, ki so zaznamovali evropski kontekst. Dvajset let po zadnji monografiji je pred izidom nova knjiga o Ginu Valleju, ki sta jo uredila Pierre-Alain Croset in Luka Skansi. V njej sta zbrala in ponovno obravnavala delo furlanskega mojstra, obsežno analizo njegovega dela pa sta utemeljila z raziskovanjem arhivskega gradiva in novim zgodovinsko-kritičnim pogledom.

Luka Skansi (r. 1973) je zgodovinar arhitekture in asistent na Arhitekturni fakulteti v Benetkah (IUAV) na katedri Teorija in zgodovina arhitekture. Diplomiral je iz zgodovine arhitekture na IUAV z nalogo o formaciji Rema Koolhaasa v okviru mednarodne arhitekturne debate v šestdesetih letih 20. stoletja. Doktoriral je leta 2006 z nalogo Arhitektura v predrevolucionarni Rusiji in rojstvo avantgarde (1900–1917): estetika, umetnost, arhitektura na Scuola di Studi Avanzati in Venezia / School of Advanced Studies in Venice. Trenutno predava zgodovino arhitekture 19. in 20. stoletja na IUAV, svoje raziskave pa je predstavljal tudi na rotterdamskem Berlage Institute, na newyorški Columbia University, na milanskem Politecnico, na dunajski Technische Universität in v Wroclawu. Leta 2008 je bil kurator razstave o slovenski arhitekturi v 20. stoletju (Architektur. Slowenien_Meister & Szene) v Ringturmu, razstavnem prostoru Wiener Städtische Versicherung AG na Dunaju. Njegovi članki in eseji o evropski arhitekturi zadnjih dveh stoletjih so izšli v številnih revijah, knjigah in enciklopedijah. Leta 2009 je dobil častno priznanje, mednarodno nagrado Bruno Zevi, poimenovano po italijanskem arhitektu, zgodovinarju, publicistu in kritiku. Skansi je do sedaj že izdal knjigo o Ginu Valleju in sicer o njegovem načrtu za poslopje nemškega bančnega podjetja v Milanu (Gino Valle. Deutsche Bank Milano, Milano: Electa 2009). Obsežna monografija o arhitektu, ki jo je napisal s Pierre-Alainom Crosetom, pa je ravnokar v tisku.]]> 2010-06-14 http://www.trajekt.org/?tid=1&id=1315Prihodnji torek bo v Muzeju arhitekture in oblikovanja na Gradu Fužine otvoritev pregledne razstave, ki jo organizira Zbornica za arhitekturo in prostor, "Natečaji 1998-2010". Pregled izvedenih in neizvedenih projektov bo priložnost za oceno, kaj je uzakonitev izvajanja natečajev pod roko zbornice prinesla v procese javnih gradenj? Koliko je dobre javne arhitekture več? Kaj je način izbiranja projektov, kot se je izvajal zadnjih 12 let, pomenil za razvoj prakse? Koliko zanimivih stavb je bilo zgrajenih z natečaji?

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije že več let izvaja javne natečaje s področja arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma. Ti so za arhitekturno zbornico ključni instrument, s katerim se pri pomembnejših posegih v prostor zagotavlja čim bolj smotrne in kakovostne arhitekturne, krajinsko arhitekturne in urbanistične rešitve, saj so te ena izmed nujnih osnov za sooblikovanje našega skupnega prostora. Javni natečaji so način, ki naj bi poleg kakovostnih rešitev v prostoru skozi neodvisno strokovno presojo zagotavljal tudi dobro uporabniško izkušnjo in priložnost za samo stroko.

Zaradi izjemnega pomena, ki ga pripisuje natečajem je ZAPS v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje pripravila pregledno razstavo natečajev, ki jih je organizirala v času svojega delovanja. Na razstavi bo predstavljenih 109 najvišje uvrščenih projektov na natečajih od leta 1998 do 2010. Bolj podrobno bodo predstavljeni najvišje uvrščeni projekti med leti 2005 in 2010.

Ob razstavi bo izšel pregledni katalog, ki bo zajemal popis vseh 109 natečajev z avtorji, popise komisij s strani ZAPS, naročnikov in investitorjev, poročevalcev, skrbnikov in izvedencev. Najvišje uvrščeni projekti na natečajih med leti 2005 in 2010 so v katalogu avtorsko bolj podrobno predstavljeni. Katalog zaokroža pet različnih prispevkov na temo natečajev.

V sredo, 16. junija 2010, ob 13. uri bo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na gradu Fužine v Ljubljani tudi okrogla miza o javnih arhitekturnih natečajih. Okrogla miza želi spodbuditi širšo diskusijo o vlogi, pomenu in ciljih tovrstnih natečajev. Na podlagi izpostavljanja različnih problematik, ki se pri teh natečajih pojavljajo, naj bi podala izhodišča za izpopolnjevanje instrumenta javnih arhitekturnih natečajev, ki naj bi bil kvaliteten pripomoček za pridobivanje najboljših rešitev.


Več:
>>Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije
>>Muzej arhitekture in oblikovanja]]> 2010-06-10 http://www.trajekt.org/?tid=5&id=1314Fotoreportaža iz toplozračnega balona

Trenutno največji gradbeni projekt v Ljubljani je v celotnem obsegu z objektivom mogoče zaobjeti le iz zraka. Ljubljanski piloti toplozračnih balonov in njihovi potniki proces gradnje spremljajo že od samega začetka, tokrat pa je bila z namenom prikaza celote narejena manjša fotoreportaža. Fotografije gradbišča so bile posnete v petek 28. Maja 2010 ob 7h zjutraj. Zaradi visoke vsebnosti vlage v zraku je na nekaterih posnetih opazna rahla meglica. Polet je trajal približno eno uro, vzleteli smo pri hipodromu in pristali med Verovškovo cesto in obvoznico.

Pilot: Avi Šorn, www.baloni.si
Foto: Maša Šorn]]> 2010-06-10 http://www.trajekt.org/?tid=1&id=1313Po številnih neustreznih posegih se mestnemu gradu v Mariboru, kjer domuje Pokrajinski muzej, obeta bolj strokoven pristop k prenovi. Mestna občina Maribor je prejšnji teden razpisala javni natečaj za izbiro rešitev ureditve gradu. Natečaj ne poteka preko ZAPS, zato je objavljen na spletnih straneh Društva arhitektov Maribor (DAM).

Nedavno so bile glavni predmet burnih razprav neustrezno izvedene nove zasteklitve, ki so močno spremenile podobo gradu. Mestni grad, ki je del nekdanjih Mariborskih vojaških utrdb, je od leta 1933 namenjen muzejski dejavnosti in želja muzeja je, da so obiskovalci na poti skozi razstavne vsebine zavarovani pred padavinami in mrazom. Zato je natečaj v veliki meri posvečen oblikovanju novih zasteklitev na poti skozi muzejske prostore. Med drugim je potrebno izdelati tudi predlog za nadkritje grajskega atrija.

Rok za oddajo natečaja je 20. avgust 2010. Na DAM je na voljo tudi natečajno gradivo. Sedemčlansko komisijo sestavljajo Milica Simonič Steiner, Mirjana Koren, Aleš Novak, Bogdan Reihenberg, Tomaž Kancler, Marko Japelj in Igor Sapač. Razpisane so nagrade 9.500 EUR, 5.500 EUR in 3.500 EUR.


Več:
>>Društvo arhitektov Maribor]]> 2010-06-10 http://www.trajekt.org/?tid=1&id=1312Prejšnji teden so v UGM odprli razstavo arhitekturnega natečaja, ki dobiva razsežnosti enega glavnih arhitekturnih dogodkov v Sloveniji v zadnjih nekaj letih. Na na razstavi so na ogled projekti, ki jih bodo prihodnje leto v Mariboru pričeli graditi za namene prestolovanja evropski kulturi leta 2012. Novi projekti v Mariboru v slovensko arhitekturno dogajanje prinašajo novo petrosti, odprtost in so prava demonstracija kulturne odprtosti. Razstava bo na ogled do konca avgusta, tako da si jo bodo zares lahko ogledali in jo pokomentirali vsi zainteresirani.

Največ pozornosti je seveda že ves čas deležna Umetnostna galerija Maribor, saj bo Slovenija z njo dobila sodoben objekt za predstavljanje najaktualnejših umetniških praks, Maribor pa bo oživil prostor ob Dravi, proti Lentu. Prenova Lenta ter nova peš in kolesarska brv sta druga dva projekta, ki bosta po izgradnji Mariboru dala pridih sodobnega urbanega razkošja.

Prostor ob reki Dravi je Maribor prepoznal kot enega svojih glavnih razvojnih potencialov. Pozidave in ureditve prostora so se reke dotikale na različnih segmentih, skladna in celovita urbana podoba obrežja in rečnega prostora pa še ni bila predmet kompleksnega preoblikovanja. Lani je Mestna občina Maribor, v sodelovanju z Društvom arhitektov Maribor in pod skrbstvom UIA (Mednarodne zveze arhitektov) ter Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije razpisala mednarodni natečaj za urejanje prostora reke Drave v osrednjem delu mesta. Z njim je mesto pridobilo rešitve za ključna prizorišča evropske kulturne prestolnice. S pozivom svetovnim arhitektom, da sodelujejo pri projektih v Mariboru, je bodoča kulturna prestolnica prikazala, da k projektom že danes vabi najboljše ustvarjalce v mednarodnem prostoru.

Arhitekti iz vsega sveta so poslali predloge za tri osrednje razvojne projekte ob Dravi: 1) za celovito ureditve nabrežja reke Drave med Vodnim in Sodnim stolpom na levem bregu in naravnega obrežja reke v območju med Studenško brvjo in železniškim mostom na desnem bregu reke Drave; 2) za peš in kolesarsko brv med Lentom in Taborskim nabrežjem; ter 3) za novo stavbo Umetnostne galerije Maribor. Na razstavi predstavljamo zmagovalne, nagrajene in vse ostale prispele predloge mednarodnega natečaja, ki je privabil več kot 400 arhitekturnih birojev z vsega sveta.

Nova UGM
Oba najviše uvrščena projekta za novo zgradbo Umetnostne galerije Maribor sta razstavne prostore oblikovala znotraj bele organske lupine, postavljene na prosojen galerijski parter, ki s prostori za otroke, knjižnico, barom in restavracijo poživlja dogajanje na ulicah ob Dravi. Ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval v Nemčiji delujoči Avstralec Peter Wilson, ju je izbrala izmed 217 kakovostno obdelanih in privlačnih projektov iz celega sveta. Zmagala sta madžarska arhitekta Tamás Lévai in Ágnes Jószai. Njun predlog odlikujejo premišljeno postavljena okna na vogalih, ki galerijo na svojstven način povezujejo z mestom, saj se odpirajo proti njegovim zgodovinskim znamenitostim. Izredno kvalitetne rešitve pa prinaša tudi drugo nagrajeni predlog, ki sta ga predlagala arhitekta iz New Yorka Dong Ping Wong in Oana Stanescu. Galerijo sta zasnovala kot lahkotno in v vse smeri odprto strukturo, ki se z vzvalovljenimi stenami odziva na okolico, obenem pa je prostor v njej mogoče dinamično prilagajati ter ga organizirati dogodkom in času primerno. Tretjo nagrado za novo UGM so si razdelili hrvaški arhitekti Studio Up in skupina arhitektov iz Lizbone: Pedro Oliveira, Gilberto Reis, Pedro Morujao, Guilherme Carrilho de Graca in Leonor Cheis.

Nabrežje reke Drave
Novo podobo nabrežij Drave bodo oblikovali arhitekti iz Rima, Francesco Sabatini, Francesco Deli, Aurelia D´Andria, Alessandro Carmine Console, Gina Oliva, Francesco Belvedere. Italijanski arhitekti so z enostavno in dobro idejo, da bi Lent postal prostorna, z lesom tlakovana promenada na vodi, izrazili spoštljiv odnos do starega mesta in do reke. Drugo nagrado sta prejeli hrvaški arhitektki Helena Paver Njirić in Jelena Botteri ter arhitekt Miro Roman za projekt, ki je predlagala strategijo razdelitve nabrežij in struge Drave na tematska polja z različnimi programi, od gojenja trte, do otroških in športnih igrišč. Tretjo nagrado je prejel biro Taller 301 iz Kolumbije, ki je predlagal, da se v mesto ponovno vnese več neformalnega naravnega okolja. Desni breg Drave bi po projektu kolumbijskih arhitektov ponovno pogozdili, medtem ko bi levi postal dolga, ravna krajina namenjena preživljanju prostega časa, z Lentom, urejenim kot plaža.

Peš in kolesarska brv
Most za pešce in kolesarje, ki bo postavljen tam, kjer je stal star srednjeveški most, bodo zgradili po načrtih španskih arhitektov Burgos & Garrido. Uveljavljena arhitekturna pisarna iz Madrida je predlagala elegantno ukrivljeno konstrukcijo, ki je preprosta in lahka in lepo dopolnjuje stari jekleni most v svoji soseščini. Drugo nagrado za most je prejela skupina slovenskih projektantov v kateri so sodelovali Viktor Markelj, Peter Gabrijelčič, Dušan Rožič, Miha Marinčič, Boštjan Gabrijelčič in Gregor Čok. Tudi tretja nagrada je šla v Madrid. Prejel jo je Jose Maria Sanchez Garcia, s kontroverznim projektom Ghost, izjemno lahko konstrukcijo, ki kot senca obstoječega jeklenega mostu povezuje nabrežje na dveh nivojih.


Več:
>>Umetnostna galerija Maribor]]> 2010-06-10 http://www.trajekt.org/?tid=1&id=1310Založba Springer je spomladi izdala več publikacij, katerih glavni poudarek je na turizmu v povezavi z arhitekturo. Turizmu je posvečena majska številka revije architektur.aktuell, ki temo uvaja tik pred turistično sezono. Predstavljeni so inovativni projekti, ki jih je mogoče razdeliti na različne kategorije turizma - na primer mestni turizem, poslovna potovanja ali v naravo usmerjeno taborjenje. Predstavitev skozi analizo posameznih projektov odpira vprašanje, koliko je arhitektura pomembna za industrijski sektor, za katerega se zdi, da s težavo kljubuje gospodarski krizi.

Kljub temu se lahko kakovost domačih počitnic še okrepi - februarja 2010 je Avstrijski minister za gospodarstvo in turizem predstavil novo avstrijsko turistično strategijo. Tema "Nove poti v turizem", sev prvi vrsti ukvarja s koncepti boljše koordinacije marketinških dejavnosti, z vzpodbujanjem inovacij, natančno ciljno usmerjenim sponzoriranjem, izboljšavami infrastrukture in ugodnejšimi pogoji za sodelujoča podjetja.

Največji potencial za podjetja se poleg pazljive izbire palete ponujenih storitev morda skriva tudi v inteligentni prenovi in načrtovanju hotelov, restavracij in rekreacijskih parkov. Kar se tiče zapomnljivosti izkušenj vendar v turizmu veljajo enaka pravila razvoja blagovnih znamk, kot za vse druge proizvode v gospodarstvu. Priznanje vrednosti, diferenciacija v odnosu do konkurence, kulturna občutljivost in individualnost, kot tudi ugodne bilance stanja okolja so bistvenega pomena.

Analiza mednarodnega mestnega turizma
Mestne počitnice in kratki odmori ob koncu tedna bodo še naprej živahen in rastoč segment svetovnega trga turizma. Zbornik z analizami mestnega turizma, skuša prikazati možnosti pri trženju turizma, ki jih ponuja uporaba naprednih tehnik, raziskav in sofisticiranih analitičnih orodij. Danes še vedno primanjkuje literature, ki prikazujejo "how-to" pri uresničevanju analitičnih ambicij. Zbornik prispeva k zapolnjevanju te vrzeli.


Več:
>>Analysing International City Tourism
>>Architektur.aktuell]]> 2010-06-10 http://www.trajekt.org/?tid=1&id=1309V času, ki ga zaznamujejo specifične razmere na področju klimatskih sprememb, se arhitekturna in gradbena stroka intenzivno usmerjata v iskanje ustreznih ekoloških rešitev in načinov gradnje, s katerimi je moč doseči večjo energetsko varčnost in s tem povezano zmanjšanje okoljskih bremen. Uspešnost pri iskanju novih rešitev pa vsekakor pogojuje združevanje strokovnih znanj, industrije, praktičnih izkušenj in sveže energije, kar smo skušali uresničiti z izvedbo delavnice “Lesena nizkoenergijska hiša”.

Povezovanje arhitekturne, gradbene pa tudi še katere druge stroke je pri tem nujno potrebno, saj celostno izobraženi kadri za potrebe nizkoenergijske gradnje zaradi dejstva, da je problematika aktualna komaj kakšno desetletje, praktično še ne obstajajo. In na tem področju nas v akademski sferi čaka še precej nalog, saj bo potrebno strokovnjake še vzgojiti, kar pa zaradi interdisciplinarnosti problematike še zdaleč ne bo lahko. Na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za gradbeništvo (UM FG) smo si zastavili jasne cilje, saj načrtujemo v naslednjih treh letih iz področja nizkoenergijske gradnje pripraviti akreditacijo II. stopenjskega študijskega programa, ki bi tudi v slovenskem prostoru zagotavljal dovolj veliko število ustrezno izobraženega kadra. Seveda želimo, da bi omenjeni program zagotavljal mednarodno primerljivost z že akreditiranimi podobnimi študijskimi programi v tujini. V ta namen je fakulteta od leta 2009 že vključena v mednarodni program MOVE.

Kot prvi korak v tej smeri je bila na UM FG zamišljena delavnica, ki se je izvajala kot dodatni izbirni del predmeta Lesene konstrukcije v 2. letniku I. stopenjskega študijskega programa Arhitektura pod okriljem mednarodnega projekta MOVE in v sodelovanju s podjetjem Lumar IG. Izvajala se je pod strokovnim mentorstvom pred. Vesne Žegarac Leskovar, prof.dr. Miroslava Premrova in Željka Veneta, predstavnika podjetja Lumar IG, v času od 26.02.2010 do 21.04.2010. Delavnice se je udeležilo 62 študentov, ki so bili razdeljeni v 16 delovnih skupin. Tako številčen odziv študentov nas je predvsem zaradi dejstva, da je delavnica za študente v bistvu predstavljala le prostovoljno dodatno obremenitev, več kot presenetil. Prostovoljno so se prijavljali tudi študentje 3. letnika, nekatere smo morali zaradi preštevilčnosti žal tudi zavrniti. Delavnica je tako na problematiki nizkoenergijske lesene gradnje neposredno integrirala arhitekturno in gradbeno stroko, akademsko in gospodarsko sfero ter pedagoško delo.

Poglavitno izhodišče delavnice, da je les zagotovo energijsko najprijaznejši gradbeni material, saj je edini, ki celo v času svoje rasti razgrajuje CO2, oziroma po sežigu ustvarja nevtralno stanje, kar je bistveno precej ugodneje kot pri izdelavi vseh ostalih gradbenih materialov, je predvsem vplivalo na izbiro osnovnega gradbenega materiala. Les kot naraven material ima posledično tako že v osnovi najboljše izhodišče za nizkoenergijsko in pasivno gradnjo, saj je tudi dober toplotni izolator, ima dobre mehanske lastnosti in zagotavlja prijetno bivalno klimo. Zaradi naštetih lastnosti je montažna lesena konstrukcija že v osnovi najprimernejša za gradnjo energijsko varčnih hiš različnih standardov (nizkoenergijska hiša, trilitrska hiša, pasivna hiša, ničenergijska hiša…). V zadnjem času postaja energetsko zelo zanimiva opcija z vgradnjo vse večjega dela ustrezno orientiranih steklenih površin, ki omogočajo večjo osvetljenost zgradbe in tudi solarne toplotne dobitke. Dodatno bi morali vgrajeni stekleni elementi zagotavljati tudi dovolj veliko natezno nosilnost in duktilnost obložnega materiala, ter s tem horizontalno stabilnost celotne zgradbe, kar pa je možno le z uporabo stekla ustreznih mehanskih kvalitet. Navedeno bo še potrebno eksperimentalno raziskati v sklopu nadaljnjih razvojnih projektov na naši fakulteti.

Projektna naloga, ki so jo pod vodstvom mentorjev reševali študenti, je narekovala zasnovo montažne enodružinske hiše z leseno okvirno stensko konstrukcijo in montažnimi lesenimi stropovi. Montažni stenski elementi, kot osnovni vertikalni nosilni elementi montažne okvirne lesene hiše, predstavljajo sovprežni sistem, sestavljen iz lesenega okvirja in obložnih plošč, ki so večinoma z mehanskimi veznimi sredstvi pritrjene na leseni okvir. V praksi se uporabljajo predvsem obložne plošče iz mavca, ki imajo vgrajena tudi posebna vlakna, ali pa predelani lesni elementi (OSB, furnirne plošče, vlaknene plošče). Bistvo projektne naloge delavnice pa je bilo, da so študentje povezovali uporabo obeh prej opisanih alternativnih ekoloških materialov (les, steklo) tako, da so namesto klasičnih obložnih materialov (mavčno-vlaknene plošče, OSB plošče), ki se množično uporabljajo po svetu, raziskali opcijo z uporabo maksimalnega možnega deleža ustrezno orientiranih steklenih obložnih materialov, pritrjenih na osnovni nosilni leseni okvir, pri tem pa je bilo potrebno zadostiti kriteriju nizkoenergijskosti objekta.

Osnovne projektne zahteve delavnice so bile, da je objekt zasnovan kot enodružinska hiša z etažnostjo P+1, ki ustreza merilom nizkoenergijske gradnje. Iskali smo ustrezno rešitev za hišo, ki ne presega 150m2 uporabne površine in jo lahko postavimo bodisi na ravnino ali v hrib, torej v dve značilni situaciji slovenske krajine. Ob ustreznem poznavanju izhodišč nizkoenergijske zasnove in tehničnih značilnosti lesenih konstrukcij smo skušali prikazati izvirne arhitekturne rešitve, ki hkrati zrcalijo strokovno znanje in svežo energijo mlade generacije bodočih arhitektov. Z upoštevanjem dejstva, da so steklu proizvajalci skozi leta razvoja izboljšali toplotno-izolacijske in trdnostne lastnosti ter z izboljšanjem faktorja prepustnosti energije sončnega sevanja omogočili, da lahko z velikimi steklenimi površinami, orientiranimi primarno na južno stran, ne le osvetlimo bivalne prostore, pač pa zagotovimo tudi ogrevanje z energijo sonca, smo ravno temu v sklopu delavnice namenili še prav posebni pomen. Nizkoenergijski standard smo dokazovali z izračunom v programu PHPV 02, poenostavljeni verziji programskega paketa PHPP 07.

Seveda se z izvedeno delavnico naše razvojno delo z omenjene tematike še zdaleč ne zaključuje. Predstavljeni maketni izdelki, podprti s posterji in posebno knjižno publikacijo, namreč predstavljajo le neko idejno zasnovo na področju enodružinskih hiš, ki jo bodo naši proizvajalci mogoče uspešno razvijali in udejanili tudi v praksi. Odprte pa ostajajo številne nadaljnje razvojne možnosti. Glede na navedene lastnosti ima gradnja z lesom v kombinaciji z uporabo ustrezno orientiranih steklenih površin namreč velik razvojni potencial tudi v gradnji javnih objektov, čemur se v Sloveniji praktično še ne posvečamo. Prav posebni razvojno-tehnološki izziv pa bi lahko predstavljal opisan način gradnje tudi v večetažnih stanovanjskih in javnih objektih, kjer pa bo potrebno posebni pomen posvetiti tudi uporabi stekla ustreznih materialnih kvalitet.]]> 2010-06-10 http://www.trajekt.org/?tid=1&id=1308Ljubljana, 27. maja 2010: V četrtek, 20. maja, je Inštitut za politike prostora v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Direktoratom za prostor, v luči razprav, ki potekajo na temo priprave nove Strategije razvoja Slovenije, pripravil posvet o prostorskih vidikih razvoja države. V prvem delu je posvet ponudil različne precej kritične poglede na izvajanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije, v drugem delu pa v razpravi z gosti poskušal opredeliti na kakšen način naj se prostorski vidiki razvoja vključijo v razvojno načrtovanje države. Posvet je potekal v Centru Evropa v Ljubljani, gostje okrogle mize pa so bili mag. Igor Strmšnik (SVLR), mag. Janez Kopač (MG DE), mag. Tanja Bogataj (MOP DP), Marjana Dermelj (SVREZ) ter prof. dr. Ivo Lavrač (UMAR). Rdeča nit razprave je bila ugotovitev, da kljub spremenjenim okoliščinam za razvoj prostorska politika ne potrebuje bistveno spremenjenih ciljev in prioritet, pač pa zlasti ukrepe za njihovo izvajanje, preverjanje učinkovitosti izvajanja in sistematično spremljanje stanja v prostoru

Sredi marca sta bila javnosti predstavljena dva dokumenta, ki sta pripravila vsak svoja izhodišča za nove razvojne dokumente države. Skupina pod vodstvom dr. Janeza Šušteršiča je v Grand Hotelu Union predstavila „Izhodišča za strateški razmislek o slovenskem razvoju”, v Državnem zboru RS pa je potekala razprava o dokumentu „Kam po krizi?”, ki ga je pripravila skupina pod vodstvom Matjaža Hanžka.

Prostorski vidik razvoja zaenkrat v nobenem od dokumentov nima vidnega mesta. In to kljub temu, da se množi število opozoril o spregledanih prostorskih razsežnostih razvoja in iz tega izhajajočih težavah v prostoru, in da je prostor realno omejena naravna dobrina, ki pomembno določa razvojne možnosti države. Namen posveta je bil zato umestitev razmisleka o bolj učinkovitem, dolgoročno vzdržnem in splošno koristnem upravljanju s prostorom v razprave o razvoju čimprej, s čimer bi vsebinsko zapolnili vrzel, ki se odraža v doslej ponujenih razvojnih razmislekih.

Veljavne strateške usmeritve za prostorski razvoj države določata Strategija prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) in Prostorski red Slovenije. Že od sprejetja v letu 2004 dokumenta sprožata vprašanja o njuni dejanski vlogi in ustrezni umeščenosti v razvojnem načrtovanju in ravnanju države na različnih ravneh odločanja. Glede na čas nastanka, spremenjene okoliščine in nove razvojne izzive pa sta dokumenta potrebna tudi kritične refleksije v zvezi z izvajanjem in morebitno potrebo po prilagoditvah in nadgradnji.

Izvajanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije in vloga prostora v razvojni politiki države
Udeležence je v imenu zadržanega ministra dr. Roka Žarnića pozdravil dr. Mitja Pavliha, generalni direktor Direktorata za prostor na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP DP), V nadaljevanju sta Blanka Bartol in mag. Janja Kreitmayer-McKenzie, MOP DP, predstavili oceno izvajanja SPRS ter vlogo strateškega prostorskega načrtovanja v razvojni politiki države. Glavne ugotovitve so, da se ukrepi za izvajanje prostorske strategije izvajajo v zelo omejenem obsegu, poleg tega pa se tudi ne spremlja izvajanja strategije, stanja v prostoru in učinkov drugih politik na prostor. Predstavljen je bil spremenjen institucionalni kontekst znotraj Slovenije in v okviru EU v zadnjih letih, še posebej je bila izpostavljena okrepljena vloga posameznih sektorjev v Sloveniji in izločitev SPRS iz okvira temeljnih dokumentov razvojnega načrtovanja države na eni strani, ter umestitev pojma teritorialne kohezije v pravni red EU na drugi strani.

Prof. dr. Ivo Lavrač je v imenu Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) predstavil spremljanje razvoja v prostoru. Poudaril je, da je prostor sicer vključen v letno poročanje o izvajanju Strategije razvoja Slovenije, vendar pa so poročila splošna in opisna ter se nanašajo predvsem na spremembe v normativni ureditvi področja, saj na področju prostora za razliko od drugih področij poročanja ne obstajajo mednarodno primerljivi in verificirani statistični kazalci, pa tudi podatkov o stanju v prostoru je malo. Opozoril je tudi, da v sistemu države ni zagovornika za razvojno funkcijo prostora.

Ocena s strani strokovne civilne družbe
S strani civilne družbe je oceno izvajanja SPRS najprej podala dr. Alma Zavodnik Lamovšek s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ljubljanske univerze (njeno predstavitev je zaradi zadržanosti predstavil Marko Peterlin). V predstavitvi je bila izpostavljena izguba kmetijskih površin na račun gozda, pospešena suburbanizacija urbanih območij, ter prihajajoči izzivi prostorskega razvoja, povezani s podnebnimi spremembami, predvsem ekstremnimi vremenskimi dogodki in sušo, ter s pospešenim staranjem prebivalstva in priseljevanjem. Izidor Jerala z Mestne občine Novo mesto se je najprej vprašal, čemu rabimo strategijo, katere uspešnost nikogar ne zanima, v nadaljevanju pa je opozoril, da se opredeljeni razlogi za pripravo SPRS niso v ničemer spremenili. Spomnil je, da je s sektorskimi predpisi pogosto vnaprej rezerviranih tudi prek 90% ozemlja posamezne občine, in to kljub temu, da naj bi bile občine na podlagi naše ustavne ureditve suvereni nosilec prostorskega razvoja v okviru svojih meja.

Odziv publike na predstavitve
V odzivu publike na predstavitve je med drugim župan občine Trzin Tone Peršak poudaril, da SPRS res ne deluje, da pa to velja tudi za večino drugih državnih strategij. Po njegovem mnenju je ključen problem v tem, da jih pišejo resorji in ne Vlada RS. Izraženo je bilo tudi mnenje, da se preveč računa na pokrajine kot na čudežno rešitev vseh problemov, s čimer se dejansko odlaga reševanje problemov v nedoločljivo prihodnost.

Gostje okrogle mize
Drugi del posveta je predstavljala okrogla miza, ki so se je udeležili mag. Igor Strmšnik, namestnik direktorja Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR), mag. Janez Kopač, generalni direktor Direktorata za energijo pri Ministrstvu za gospodarstvo (MG DE), mag. Tanja Bogataj, namestnica generalnega direktorja Direktorata za prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor (MOP DP), Marjana Dermelj, Služba vlade za razvoj in evropske zadeve (SVREZ) ter prof. dr. Ivo Lavrač, Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).

Kako se uporablja Strategija prostorskega razvoja?
Prvo vprašanje razpravljavcem se je nanašalo na način uporabe in izvajanja SPRS pri njihovem delu. Začel je Igor Strmšnik, ki je ocenil, da so na SVLR v Državni razvojni program in v vse ključne programske dokumente uspeli vključiti tudi prostorsko dimenzijo skladno s SPRS, problemi pa nastajajo pri izvajanju ter spremljanju izvajanja in učinkov omenjenih dokumentov. Novih dokumentov razvojnega načrtovanja se po njegovem mnenju ne bi smeli lotevati ne da bi prej analizirali, kaj je narobe s sedanjimi. Opozoril je na pomen večnivojskega upravljanja (angl. multi-level governance), pri katerem trenutno v Sloveniji ni videti dialoga med državo in nižjimi ravnmi upravljanja.
Marjana Dermelj je pojasnila, da na SVREZ uporabljajo SPRS predvsem za preverjanje skladnosti razvojnih politik s prostorskimi cilji, pri čemer pa nemalo težav povzroča splošnost ciljev v SPRS in nepovezanost ciljev z ustreznimi kazalci.

Janez Kopač je spomnil, da je SPRS ob Nacionalnem energetskem programu ena od dveh temeljnih podlag za umeščanje energetske infrastrukture v prostor. Ob tem je komentiral, da npr. drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško ni ne v enem ne v drugem dokumentu, čeprav je del razmisleka o prihodnji energetski politiki, zato bi tako SPRS kot druge strateške dokumente države zaradi dinamike življenja morali vsakih nekaj let novelirati.

Kako vključiti prostorski vidik v razvojno načrtovanje države?
Naslednje vprašanje gostom se je nanašalo na način vključevanja prostorske razsežnosti razvoja v razvojno načrtovanje države. Tanja Bogataj je najprej ugotovila, da se tako SVREZ kot SVLR in MOP DP po svojih pristojnostih in naravi področja vidijo v vlogi koordinatorjev drugih resorjev, ob vsem koordiniranju pa do dejanske koordinacije ne pride. Zakaj? Mnogi resorji so si v zadnjem desetletju zagotovili zakonske podlage za avtonomno odločanje in uveljavanje javnega interesa na svojem področju, brez potrebe po usklajevanju z drugimi, zato do usklajevanja ne prihaja več in koordinacija ni mogoča.

Ivo Lavrač vidi prostorsko dimenzijo kot del Strategije razvoja Slovenije. Ob tem je izpostavil, da so predstavljeni cilji in prioritete vsi še povsem relevantni, treba pa bi jih bilo operacionalizirati in določiti odgovornosti za njihovo izvajanje.

Po mnenju Igorja Strmšnika se mora prostorska dimenzija razvoja vsekakor vgraditi tudi v novi Državni razvojni program (DRP) in operativne programe. Spomnil pa je, da so že v veljavnem DRP in v operativnih programih zapisani operativni cilji, ki so merljivi in ovrednoteni in bi jih bilo mogoče enostavno spremljati. Menil je tudi, da je programski proračun pomembno orodje za premostitev razkoraka med strategijami in izvajanjem v praksi, da pa pri povezavi razvojnih politik ne smemo pozabiti tudi na „place-based” pristop k razvojnim politikam, ki ob usklajevanju politik zagotavlja tudi prostorsko usklajenost javnih vlaganj.

Marjana Dermelj vidi programski proračun v prvi vrsti kot instrument komunikacije med resorji, s katerim je omogočeno bolj usklajeno razvojno načrtovanje. Noben instrument pa ne bo pomagal, če ne bo obstajal na strani resorja resen namen, da se vse v strategijah zapisano tudi dejansko izvede.

Kako uskladiti resorne politike?
V razpravi s publiko je Niko Jurca z Mestne občine Nova Gorica izrazil prepričanje, da bi bila uskladitev resornih strategij in razvojnih programov mnogo lažja, če bi jih ob sprejemanju morali narisati v prostor, Direktorat za prostor pa bi moral prevzeti neke vrste čezsektorsko vlogo, ki pa je politična klima v državi ne omogoča. Janez Kopač je na to odvrnil, da je po Zakonu o urejanju prostora obstajal mehanizem uskladitve med resorji na ravni vlade, ki je edina primerna raven za odločitev o prevladi enega resorja nad drugim. Tovrstni prisilni mehanizem sicer ni bil najboljši, ampak je vseeno omogočal preseganje resnih blokad razvojnih projektov. Direktorat za prostor bi po njegovem mnenju s konsistentnim zagovarjanjem ustrezne rešitve lahko dosegel, da bi tovrstno odločanje prišlo v poslovnik Vlade RS.

V odzivu na mnenje Janeza Kopača je Tanja Bogataj odvrnila, da je prav mehanizem preglasovanja na Vladi do neke mere povzročil, da so si resorji v svoje zakone zapisali rešitve, ki bi to možnost preprečile, in s tem še bolj otežili usklajevanje. Na Direktoratu za prostor so dnevno soočeni s posledicami večkratnega spreminanja zakonodaje v zadnjem desetletju, zato meni, da bi morale nadaljnje spremembe in dopolnitve zakonskih rešitev biti v smeri nadgradnje obstoječih zakonskih rešitev.

Ključni poudarki posveta
Kot pomembna dodana vrednost posveta je bila ocenjena že sama udeležba ključnih predstavnikov toliko različnih resorjev, ki nimajo pogosto priložnosti za vsebinsko izmenjavo mnenj. Ključna ugotovitev posveta je tudi opozorilo, da so veljavni cilji in prioritete prostorskega razvoja kljub spremenjenim okoliščinam za razvoj še povsem aktualni, da pa je treba resno poskrbeti za izvajanje sprejetih prioritet, spremljanje njihovega izvajanja, sistematično spremljanje stanja v prostoru in s tem tudi za spremljanje učinkov politik in strategij v prostoru.


Več:
>>IPoP]]> 2010-06-10 http://www.trajekt.org/?tid=1&id=1307Maribor, 10. junija | Danes bo v mariborski UGM otvoritev razstave hrvaške arhitekture. Hrvaška moderna in sodobna arhitektura je v mednarodnem okolju malo prisotna, vendar je prav v zadnjih letih pritegnila kar nekaj pozornosti. Nove kritične interpretacije bogatega, vendar specifičnega arhitekturnega okolja spodbujajo njeno mednarodno prepoznavnost. Razstava predstavlja najpomembnejše mejnike v razvoju hrvaške arhitekture od 30-ih let do danes in združuje 85 del hrvaških arhitektov, v veliki večini realiziranih v Zagrebu in drugih hrvaških mestih ter nekatera v tujini (Maribor, Sarajevo, Bruselj itd.).

V 20. stoletju je bila Hrvaška del petih različnih državnih tvorb in treh ekonomsko-političnih sistemov, ki so povzročali nenehno nestabilnost socialnega konteksta in vodili v pomanjkljiv proces modernizacije. V tridesetih letih 20. stoletja, v obdobju vzpona industrializacije, je arhitektura pripomogla k oblikovanju moderne urbane identitete in obenem ustvarila ugodne prostorske pogoje vse bogatejšemu meščanskemu razredu. Hkrati je bila izredno socialno angažirana, kar ne preseneča, saj je bila velika večina arhitektov, ki so sodelovali s svetovno priznanimi arhitekti – od Loosa pa vse do Le Corbusiera – progresivnih levičarjev. V procesu urbanizacije ter zavezništvu modernizma in socialističnega političnega projekta 50-ih in 60-ih let je arhitektura pridobila ugled in postala ena izmed vodilnih kulturnih in tehničnih ved ter pomemben simbol izgradnje t. i. 'nove družbe', ki se je nagibala v smer utopije. Po osamosvojitvi leta 1991 je progresivna arhitekturna scena v dereguliranem okolju našla svoj novi 'modus operandi' in tako vzpostavila kritičen odnos do tranzicijskih in post-tranzicijskih okoliščin. Rezultat tega razvoja je veliko kvalitetnih arhitekturnih realizacij. Skupna determinanta teh realizacij je posodobljena ambicija, ki se nanaša na različne vire: od prikazovanja politične moči do izboljšanja socialnega standarda. Razstava prikazuje pomembne zgradbe ter predstavlja posebej kreativna obdobja hrvaške arhitekture.

Arhitekti: Juraj Denzler; Juraj Neidhardt; Josip Pičman; Ernest Weissmann; Ivan Zemljak; Foundation Block; Stjepan Planić in Slavko Löwy; Antun Ulrich in Stanko Kliska; Josip Pičman; Nikola Dobrović; Stjepan Planić; Drago Ibler; Frane Cota; Alfred Albini; Ivan Antolić in Zdenko Kolacio; Vladimir Turina; Marijan Haberle; Lovro Perković; Neven Šegvić; Radovan Nikšić in Ninoslav Kučan; Boris Magaš, Edo Šmidihen in Radovan Horvat; Alfred Albini; Vladimir Turina; Kazimir Ostrogović; Ivan Vitić; Rikard Marasović; Julije De Luca, Matija Salaj, Bernardo Bernardi, Ante Rožić, Stanko Fabris, Drago Galić, Branko Raos in Slavko Jelinek, Neven Šegvić, Vjenceslav Richter, Vojin Bakić, Boris Krstulović, Hrvoje Njirić in Helena Paver Njirić; Ante Kuzmanić, Danijel Marasović, Goran Rako, Bojan Radonić; Veljko Oluić in Tonči Žarnić, Hildegard Auf – Franić in Veljko Oluić; Saša Randić, Idis Turato, Fran Krsto; Miljenko Bernfest, 3LHD, Studio UP; Miroslav Geng; Goran Rako, Nenad Ravnić, Josip Sabolić; Davor Bušnja; Robert J. Loher, Petar Mišković, Branimir Rajčić; CAPSULA; Iva Letilović, Morana Vlahović; Ivan Galić, Mario Perossa, Ante Nikša Bilić, Nikola Popić; Dina Ožić-Bašić, Đurđa Vujnović; 2A; Studio BiF, Nenad Fabijanić; Vinko Penezić, Krešimir Rogina; Andrej Uchytil, Renata Waldgoni; Snježana Jakopčić, Andrija Rusan; Nikola Popić, Nikola Bašić, Goran Rako, Andrija Rusan, Igor Franić, Davor Katušić; Branimir Medić, Pero Puljiz z Zdravko Ajduković

Razstavo so pripravili revija Oris, Zavod Oris – Hiša arhitekture in Arhitekst iz Zagreba v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor.


Več:
>>Umetnostna galerija Maribor
>>Oris]]> 2010-06-10 http://www.trajekt.org/?tid=2&id=1311----------------------------------------------------------------------------------------
24. maj - 24. junij 2010
Galerija Dessa, Ljubljana
ENOTA: NARAVNI SISTEMI / RAZSTAVA
Enota je sodobna arhitekturna praksa ustanovljena pred enajstimi leti, ki goji raziskovalen pristop k oblikovanju prostora. Delo skupine arhitektov zbranih ob partnerjih Deanu Lahu in Milanu Tomacu, temelji na skupinskem pristopu k izpeljavi arhitekturnih projektov. Njihove rešitve so vselej preplet raziskovanja, reinterpretacije in razvoja oblikovnih, organizacijskih in socialnih naravnih algoritmov, ter močne vpetosti objektov v okolje, ki jih obdaja. Razstava »Naravni sistemi« je izbor dvanajstih projektov iz zadnjih let. Šest realiziranih in šest še ne realiziranih projektov se razlikuje po velikosti, programu in zakonitostih prostora okoli njih. Izbor nudi celovit pregled nad delom arhitektov Enote ter ilustrira kako enovit, inovativen pristop pri reševanju zadanih nalog vodi v raznolikost arhitekturnih rešitev.
>>Enota
----------------------------------------------------------------------------------------
03. junij 29. avgust 2010
Umetnostna galerija Maribor
ARHITEKTURNI NATEČAJ EPK / REKA DRAVA 2012 / RAZSTAVA
Razstava arhitekturnega natečaja, ki je bil zaradi izjemnega odziva svetovnih arhitektov letos eden glavnih arhitekturnih dogodkov v Sloveniji bo na ogled preko poletja. Na njej si lahko ogledate projekte, ki jih bodo prihodnje leto v Mariboru pričeli graditi za namene prestolovanja evropski kulturi leta 2012. Največ pozornosti je seveda že ves čas deležna Umetnostna galerija Maribor, saj bo Slovenija z njo dobila sodoben objekt za predstavljanje najaktualnejših umetniških praks, Maribor pa bo oživil prostor ob Dravi, proti Lentu. Prenova Lenta ter nova peš in kolesarska brv sta druga dva projekta, ki bosta po izgradnji Mariboru dala pridih sodobnega urbanega razkošja.
>>Umetnostna galerija Maribor
----------------------------------------------------------------------------------------
11. – 12. junij 2010
Kulturni dom Nova Gorica
22. SEDLARJEVA SREČANJA / SIMPOZIJ
22. Sedlarjevo srečanje bo potekalo v petek 11. in soboto 12. junija 2010 v Veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici, Bevkov trg 4. Srečanje je organizirano kot partnerski dogodek projekta Odgovorno do prostora!. Na 22. Sedlarjevem srečanju bodo predstavljeni naslednji programski sklopi: Primeri iz Evropske in Bližnjevzhodne prakse, Primeri Velikih Projektov (Mestne in druge občine, Ministrstva, državni organi in ustanove, gospodarstvo), Prometna infrastruktura (posodabljanje železniške infrastrukture, Ljubljansko železniško vozlišče, Luka Koper, Tretja razvojna os, trajnostna mobilnost v metro regiji), Energetska infrastruktura (Jek 2, odlagališče NSRAO, HE Brežice in Krško), Upravljanje voda, zemeljski plazovi in ravnanje z odpadki.
>>Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije
---------------------------------------------------------------------------------------
15. junij - 31. avgust 2010
Muzej arhitekture in oblikovanja, grad Fužine, Ljubljana
NATEČAJI 1998 - 2010 / RAZSTAVA
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije že več let izvaja javne natečaje s področja arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma. Ti so za arhitekturno zbornico ključni instrument, s katerim se pri pomembnejših posegih v prostor zagotavlja čim bolj smotrne in kakovostne arhitekturne, krajinsko arhitekturne in urbanistične rešitve, saj so te ena izmed nujnih osnov za sooblikovanje našega skupnega prostora. Pregled izvedenih in neizvedenih projektov bo priložnost za oceno, kaj je uzakonitev izvajanja natečajev pod roko zbornice prinesla v procese javnih gradenj? Koliko je dobre javne arhitekture več? Kaj je način izbiranja projektov, kot se je izvajal zadnjih 12 let, pomenil za razvoj prakse? Koliko zanimivih stavb je bilo zgrajenih z natečaji? V sredo, 16. junija 2010, ob 13. uri bo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na gradu Fužine v Ljubljani tudi okrogla miza o javnih arhitekturnih natečajih. Okrogla miza želi spodbuditi širšo diskusijo o vlogi, pomenu in ciljih tovrstnih natečajev.
>>Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije
---------------------------------------------------------------------------------------
15. junij 2010 ob 15.00
Urbanistični inštitut Rebulike Slovenije, Ljubljana
ČOLVEKU NAKLONJENO MESTO / PREDAVANJE
Urbanistični inštitut Republike Slovenije vabi na predavanje Človeku naklonjeno mesto – Mestni javni prostori med javnostjo in prostorom, ki bo v torek 15.6.2010 ob 17.00 v knjižnici Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, Trnovski pristan 2, Ljubljana. Predavatelji dr. Barbara Goličnik Marušić, dr. Matej Nikšič, Biba Tominc in Nina Goršič bodo predstavili mednarodni projekt Človeku naklonjena mesta: Trajnostno urbanistično oblikovanje (Human Cities: Sustainable Urban Design) in knjigo, ki je izšla v okviru projketa Človeku naklonjena mesta – Užiti javni prostor (Human Cities – Celebrating Public Space). Ta opozarja na vrednote javnih prostorov v evropskih mestih in seznanja z različnimi pristopi, ki pripomorejo k inovativnemu in učinkovitemu zagotavljanju javnega prostora v mestih. Ob predavanju bo odprta tudi razstava Željeni prostori (Places to be), ki prikazuje 30 izbranih prispevkov, ki so v okviru projekta prispeli na javni poziv k oddaji prispevkov vsem, ki ustvarjajo vizualna gradiva vsebinsko vezana na mestni javni prostor. Urbanistični inštitut hkrati obvešča o novem odpiralnem času knjižnice, ki je ob torkih odprta tudi v popoldanskem času med 15.00 in 17.00 uro.
>> Urbanistični inštitut Rebulike Slovenije
----------------------------------------------------------------------------------------
10. junij - 04. julij 2010
Umetnostna galerija Maribor
KONTINUITETA MODERNE / HRVAŠKA SODOBNA ARHITEKTURA
Hrvaška moderna in sodobna arhitektura je v mednarodnem okolju malo prisotna, vendar je prav v zadnjih letih pritegnila kar nekaj pozornosti. Nove kritične interpretacije bogatega, vendar specifičnega arhitekturnega okolja spodbujajo njeno mednarodno prepoznavnost. Razstava predstavlja najpomembnejše mejnike v razvoju hrvaške arhitekture od 30-ih let do danes in združuje 85 del hrvaških arhitektov, v veliki večini realiziranih v Zagrebu in drugih hrvaških mestih ter nekatera v tujini (Maribor, Sarajevo, Bruselj itd.). Potujoča razstava, ki jo je pripravila revija Oris, Zavod Oris – Hiša arhitekture iz Zagreba iz Amsterdama in Beograda prihaja v Maribor in julija nadaljuje pot v Barcelono in Madrid.
>>Umetnostna galerija Maribor
----------------------------------------------------------------------------------------]]> 2010-06-01 http://www.trajekt.org/magazine/?rid=10&tid=33&id=122Poglobljeno: Uporaba načrtovalske zakonodaje za uspešen in trajnostni razvoj stanovanj
Končno poročilo projekta URBACT Hopus se osredotoča na trajnostna stanovanja v Evropi. Pojasnjuje, zakaj je urbanistična zakonodaja dobro orodje za kakovost v urbanem prostoru, odličnost v načrtovanju in zmogljivost v gradnji. Povzetek temelji na analizi Philipa Steina in Matthewa Carmone.

Reportaža: "Uspešne Evropske unije ne moremo zgraditi brez mest"
Johannes Hahn je evropski komisar za regionalno politiko od oktobra 2009. V nadaljevanju podaja svoje mnenje o prednostih in slabostih mest, inovacijah, varčevanju z energijo, kulturnih identitetah…

Novi ukrepi za izboljšanje stanovanjskih razmer Romov
Evropski parlament je dal zeleno luč predlogu Evropske komisije, da se omogoči uporaba evropskih regionalnih sredstev za izboljšanje stanovanjskih pogojev za marginalizirane skupnosti. Partnerji URBACT Roma-Net projekta, katerega cilj je izboljšati vključevanje romskega prebivalstva, so pozdravili ta predlog.]]> 2010-06-21 http://www.trajekt.org/magazine/?rid=10&tid=33&id=121Poglobljeno: Kako lahko mesta izkoristijo zmogljivost univerz v obdobju gospodarske negotovosti?V času gospodarske recesije povpraševanje po visoki izobrazbi navadno raste. To je ponavadi vidno iz povečanega števila prijavnic na izobraževalne tečaje in programe, ki usmerjajo zaposlitveni potencial posameznika. URBACT s poudarkom na inovativnosti in kreativnosti išče način, kako lahko mesta izkoristijo širši potencial univerz in institucij, ki temeljijo na znanju, za dosego konkurenčnosti in inovativnosti na lokalnem nivoju.

Reportaža: Posebno poročilo: EVUE – "Omogočiti vozilom na električni pogon, da se izkažejo na cesti" Z napredkom na področju življenj-ske dobe baterij bodo električna vozila kmalu postala realnost v urbanem okolju. Matthew Noon je vodilni partner URBACT-ovega projekta EVUE (Električna vozila v urbani Evropi) in predstavnik mesta Westminster (širši London). V nadaljevanju razlaga, kaj morajo mesta upoštevati pred implementacijo strategije električnih vozil. Postavljeni izziv obsega prehod iz testne faze na ekonomsko uspešno dolgoročno industrijsko rešitev.

Novi interaktivni zemljevid URBACT projektov zdaj na spletuPalermo, Berlin, Malmö, Celje, Santiago di Compostela, Budimpešta … Ugotovite, če je vaše mesto eno izmed 255 mest URBACT-a in odkrijte naše partnerje v posodobljeni različici spletnega interaktivnega zemljevida URBACT-a!

Novi interaktivni zemljevid URBACT projektov zdaj na spletuPalermo, Berlin, Malmö, Celje, Santiago di Compostela, Budimpešta … Ugotovite, če je vaše mesto eno izmed 255 mest URBACT-a in odkrijte naše partnerje v posodobljeni različici spletnega interaktivnega zemljevida URBACT-a!]]> 2010-05-17 http://www.trajekt.org/magazine/?rid=10&tid=33&id=120Poglobljeno: Staranje in zaposlovanje, izziv lokalnim politikam
Kako se z nacionalnimi in lokalnimi politikami lahko spodbuja vključenost in ugodno vpliva na zaposljivost starejših na trgu dela? Korenite spremembe v starostni strukturi imajo občuten vpliv na trg dela. Pričakovana dolga življenjska doba vodi danes k drastičnemu zmanjšanju razmerja med številom zaposlenih na upokojenca.

Reportaža: Čezmejna urbana območja v Evropi: Pregled ugotovitev projekta EGTC URBACT
EGTC je eden od šestih projektov URBACT-a, ki se bodo zaključili pred poletjem. Sedem partner-jev je dve leti neprestano delalo na izboljšanju čezmejnega sodelovanja med mesti. Pri tem so se osredotočili na področje upravljanja. O njiho-vih končnih rezultatih poroča Ludivine Salambo, kooridnatorka projekta, ki se izvaja v okviru MOT (Mission Operationnelle Transfrontalière). MOT je združenje, ki zagotavlja tehnično pomoč v zvezi z izvajanjem mreženja na francoskih čezmejnih območjih.

Neizkoriščen potencial kulturne dediščine: katalizator za trajnostni razvoj mest in mednarodno konkurenčno Evropo
URBACT ima svojega HERO-ja. Domiselno ime označuje ambiciozen URBACT-ov projekt, v okviru katerega je bila izdana strategija z naslovom „Neizkoriščen potencial kulturne dediščine: katalizator za trajnostni razvoj mest in mednarodno konkurenčnost Evrope“. Strategija se osredotoča na močne urbane razsežnosti v okviru kohezijske politike EU, s posebnim poudarkom na kulturni dediščini in zgodovinskih mestnih krajinah.]]> 2010-04-16